Serce mi kervavi, plamti mi jeza;
V fevdalstvo, hlapčevstvo in zagorjanstvo
Vklenili nam pošteno ste slovanstvo;
Nečastna družba mi, ostudna zveza!
Da vedno delj okrog po sveti seza
To žalostno o nas, Slovanih, znanstvo,
Storilo vaše je neotesanstvo,
Ki nas v sramoto vedno bolj pogreza.
Svet čuje naj moj glas: Mi nijsmo taki!
Sovražniki ideje nijsmo nove!
Svobodomorci, hlapci in mračnjaki!
Kedo je kriv, da svet tako nas zove?
Oj ti, moj rod slovanski, blagi, jaki!
Razbij sramotne skoraj že okove!