Ti med slovenske štet si literate,
Ker v knjigi nas učiš, kako se kuha,
Peko se piščeta, soli se juha,
Kako se razne mešajo salate.
Ti znaš najbolje peči karbonate,
Nij čudo, ako nijsi brez napuha,
Okusa tebi treba nij in duha;
Da le jedila ga imajo zate.
Visoke misli svoje in globoke
In vzore, ki rode se v tvoji glavi,
Zavil si nam v pastete svoje roke.
Ne bom zabavljal; pater, oh! peccavi!
Kaj de, da nam le delaš dobre cmoke,
če cmok si sam, ki se težko prebavi!