„Zet“! tudi ti si na kurulskem stoli.
Kedor otrok je „priden“, vse doseže;
Ti mirno pervakuješ brezi teže,
Zboruješ, kakor da sedel bi v šoli.
Ne vbrišeš se, če se ti ne dovoli,
V besedne ti ne vrivaš se tepeže;
Če ti jezika „Oče“ ne razveže,
Molče sediš, ne šepetaš nikoli.
Ročico kvišku pomoliš, učenček!
Ko hočeš ven, ter tiho greš iz klopi,
Izvoljeni očetov ti rejenček!
Očetu hvalo poj in ženski jopi;
Po konci moško nosi svoj grebenček,
Ter vsako leto v višji razred stopi!