Nocoj smo se, bratje! tu zbrali lepo,
Da z vinom ljubezen nam serca ogreva;
Vsak prime kozarec naj v desno roko,
Dekle pa na strani objema naj leva;
En dober poljub, pa en krepek požir,
Še eden in dva še, pa še ne bo mir!
To serce in dušo človeku ogreva.
Ne mislimo vewn, pozabimo tu svet,
Po zemlji res žalostno človek se klati;
Pri vinu sedimo tu, sredi deklet,
Skerbi pa prežijo naj zunaj pred vrati;
En krepek požir pa en dober poljub,
Tako le se stavimo v kljub!
Skerbi pa preže na nas zunaj pred vrati.
Jaz ženske, saj veste, ne cenim močno,
Po potih opolzlih prerada mi hodi;
Pri polnem kozarcu pa dekle lepo,
To, menim, izmed nas nikomur ne škodi.
En dober poljub, pa en krepek požir!
Življenja, veselja to pravi je vir,
In, menim, izmed nas nikomur ne škodi.
Kaj slaba na svetu ti ženska je stvar.
Zato ji potreba je moške podpore;
Nasloni se name, ne boj se nikar,
Tu nič se, dekle! ti zgoditi ne more.
Poljub na poljub, in požir na požir!
Med nami ljubezen je, ne pa prepir,
Tu nič se, dekle! ti zgoditi ne more.
Ko sanje pred dnevom beži nam mladost,
Ko strah se nam bližajo starosti leta;
Prišel nam bo post, prišlaw bo slabost,
Zdaj vino vživajmo, ljubimo dekleta!
Požir na požir, in poljub na poljub!
Ljubezen ni kuga in vino ni strup,
Zdaj vino vživajmo, ljubimo dekleta!