Oj, oj! sestrica! kaj je to? Od kodi ta mertvaška senca? Šibe se drobna mi kolenca, Po koži mravlje mi gredo;
Čern svet se pred očmi mi dela. Glej solnčno luč, kako bledi! In vender poludne še ni; Bom-li sirota oslepela?
Kaj praviš, oh! je le preres, Ko luna solnce že je bledo; Zapira groza mi besedo. Oh! noč bo kmalo čez in čez!
Gorje siroti mi ubogi! Teman je hrib in log teman, To bo gotovo sodni dan, Bog nam pomagaj v tej nadlogi!
Pomladni dih je dihal že, Kopnela merzla je odeja, In razvijati popke veja Začenjala je že mlade.
Trobentica je že trobila, In zvonček je žvenkljal glasno; Pod germom glavico ljubo, Vijola je na dan molila.
V germovji že pripraven kraj Za gnjezdo sem si poiskala, In ljubega sem že izbrala, Pa oh! vse to zastonj je zdaj!
Čuj! nočne sove poželjive Tatinske krik se glasi že; Da naju revic ne poje, Tje v gosti germ se urno skrive.
Hu, hu! bal, bal! kosmata kapa! Tako! zdaj piše prava sapa. Noč bodi! pravim -- pa je noč. Zdaj se začenja naša moč.
Pred nami v strahu vse se križa; Le hitro! kje je kaj drobiža? Po naši bodete piščali, Vi tički! zanaprej plesali.
Saj bilo je pa tudi čas, Da svet dobi ves drug obraz; Težavno bilo je na sveti Pošteno sovi zdaj živeti.
Čez dan iz luknje ven ne smem, Luč slabo mojim de očem; Po noči pa je malo paše. Terdo je res življenje naše!
Da! včasi, vrag mi vzemi perje! Spat morala sem brez večerje! Strašno prebrisan zdaj je svet Nihče ti noče več na led --
(Na lim nihče, sem tela reči,) Tako, da včasi ni kaj speči. Vsak srakoper je modra glava, In berlez si kaj domišljava,
Golobi zviti so ko kače! Zdaj bo pa kmalu vse drugače. Noč bo na zemlji večne čase. -- Pa kaj je to? luč solncu rase,
Če dalje veča je svitloba, Da bi peklenska te hudoba -- ! Še tega mi je bilo treba, Kar izpraskala bi te z neba!
Kako to reže, žge in peče, V oči zasaja ostre meče. Tak, kakor prej je zopet svet, Le urno v tamno luknjo spet! --
O zlato solnce zaželeno! Ko prej nam siješ spet rumeno; Pregnalo si oblak teman, O svitli svet, o beli dan!
Premagane beže temine, Gore spet gledam in doline Življenje se mi vrača spet, Kako si lep pomladni svet!
Cookies on Poetry Cove