V večernem žaru se gora blišči,
Mrak tihi v dolini logove zagrinja;
Ni čuti glasu -- le meni doni
Po gozdu samotnem samotna stopinja.
Po svetu popotujem, sam ne vem kam
Tako sam, tako sam!
O da sem zapustil te, drago serce!
Pregrešno me gnalo je poželenje;
Zdaj se mi izbujajo v serci želje,
Po tebi izbuja se hrepenenje;
Kaj ti si mi bila, zdaj še le znam --
Tako sam, tako sam!
Oj pridi, da ti položim glavo
Na persi zveste, na serce ljubeče;
Serce mi je trudno in bolno,
Po tebi zdihuje mi hrepeneče;
Za tovarišico le žalost imam --
Tako sam, tako sam!
Po gozdu se moja stopinja glasi.
Ti daleč od mene si, duša moja!
Tam doli miglja mi luč iz vasi,
Ki dala mi bode nocoj pokoja.
Čas, da se v počitek truden podam --
Tako sam, tako sam! --