"Hej! vina na mizo! jaz za njim Na versti sem zdaj, da govorim. Kaj hočete vi, jaz dekle imam, Za vaše vse skupaj je same ne dam.
Lepo jej Manica je ime, Ljubezni je polno njeno serce. Bel ima obraz, pa černe oči, Mehko se na njenih persih sloni;
Pa usta so njena ko med sladke, Ko ogenj poljubi njeni gore. Na koncu vasi nje hiša stoji, Kjer meni cveto presladke noči.
Ko zvezde na nebu zablišče, Zvesto me že čaka na pragu stoje. Objema ljubo me z belo roko Pa vodi me v tihi hram sebo.
Poljub'ja mi usta, obraz in oči, Zaljubljeno kara me, govori: Kako so ti merzli poljubi nocoj! O ljubi me, ljubi, ti ljubček moj!
Ko zjutraj na nebu zvezde blede, Domu še le truden se vračam od nje. Vzemite, prijatelji! kupo v roko In pijte na njeno zdravje z meno.
Bog živi dekleta, bog živi žene, Ki nam v ljubezni življenje slade. -- -- Kaj v kotu samoten, tujec ti! Serpo v kozarec vpiraš oči?
Saj tebi še sije zlata mladost; Pomakni se k nam ter bodi naš gost. Kar koli teži te, iz glave si zbij, Glej! smeje se vince, z nami ga pij!
Na zdravje pij vsih lepih deklet In Manice, ki vsih ljubic je cvet." -- ""Nesramni bahač! ubij te grom! Vrag pije naj s tabo, jaz pa ne bom!""
Strašno se oko mu bliska tamno, Kozarec zgrabi s serdito roko, Ob tla ga trešči, da zazvenči, Na sto drobnih koscev zdrobi.
-- "Za pokopališčem o polnoči S kervjo mi boš plačal te laži." -- -- ""Za pokopališčem o polnoči Jaz tebe bom vbil, če ne mene ti.""
"Kam greva, povej mi, ljubi moj brat! Poglej, ogovori me le enkrat. Zakaj ti pogled je teman in strašan? Saj nisem te videla leto in dan.
Čez leto in dan si prišel domu, Pa nisi objel me okrog vratu Čuj! eno bije čez polnoči, Strašno na uho mi voda šumi.""
--""Končana je tukaj najina pot, Poklekni, deklew! saj ne pojdeš od tod."" -- -- "Kaj čejo, moj brat! besede strašne, Saj vender ne bodeš moril sestre?" --
-- ""Vlačuga meni sestra ne bo, Zato te bom vmoril z lastno roko. Poklekni pa skleni nečiste roke Ter spravi z bogom grešno serce!"" --
-- "Oh! stara sem komaj sedemnajst let, Pa čem zapustiti že beli svet! Kaj ne, moj bratec! da to ne bo? Kaj v stran od mene obračaš oko?
O spomni se jih, ki v grobu leže, Očeta in mater, kamnito serce!" -- -- ""Da oče in mati mi v grobu leže, Tega si kriva nesramnica ti!"" --
-- "O spomni se lepih otročjih dni, Kako sem ljubila te, ljubil me ti! O rešena sem, solzi mu oko; Saj vedela sem, da me straši samo!"
-- ""Pri bogu je milost, pri meni je ni! Smert bova storila jaz in ti."" -- -- "Počakaj le malo, sodnik strašan! Da gledam vsaj enkrat še beli dan.
O glej, moj ljubi! kaj se mi godi!" -- -- ""Za pokopališčem ti v kervi leži!"" -- -- "Tedaj se pa vsmili me večni bog! Nikar mi tako ne davi rok!"
Že zgrabil jo je za bele roke, Pa vleče jo tje do globoke vode, Visoko jo dvigne, zažene v vodo, Ko jo je zagnal, sam plane za njo.
Ko zarja pripelje beli dan, Končana je sodba, sodnik končan. ----
Cookies on Poetry Cove