Skip to content
1836–1923

Konju

Josip Stritar

Kaj si pa neki ti pregrešila, Ti nesrečna, terpinčena stvar! Da je tebi osoda nemila Vdare same podarila v dar?

Mnogo biča, malo pa piče Trudne te reve čaka doma; Komaj se ti še noga premiče, Vendar sirovež miru ti ne da.

Vpije in kolne, grozi se nate, Pridno bič nad tabo vihti! Kožo imaš že kakor podplate, Vender ti najde kraj, kjer te skeli.

Koliko bolje vender je zame! Kruha brez palice dosti dobim; Potlej pa čaka me onkraj jame Večno plačilo, če voljno terpim.

Kdo pa bo tebi, uboga para! Vdare povernil in glad in trud? Zate nihče v nebesih ne mara, Kadar te zgrudi na cesti mertud.

Saj vaš Odam ni iz vojnice stopil, Kakor je nam naš pervi očak; Da ga je stvarnik iz raja lopil V solzno dolino polno napak.

Svet mi uganjka je brez rešenja, Tebi pa tudi, kaj ne, moj konj? Poln je bridkega svet terpljenja Brez pregreh in plačila -- zastonj!

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
Konju · Josip Stritar · Poetry Cove