Koblenz

Rena voda, lepa voda! Zapeljivo ne smehljaj Tujcu se, ki ga osoda V rajski tvoj zanesla kraj.

Tujcu, ki po svetu roma, V serci roma ž njim gorje, Ki ga zvesto spremlja z doma Čez doline, čez gore.

Čez gore in čez doline, Pa do tvojih sem bregov, Kjer naj hujše bolečine Teši bistrih šum valov. -- --

Le šumljajte, le skakljajte, Vi valovi krog čolna! Mehke sapice pihljajte, Polne sladkega duha!

Jasne na straneh gorice, Petje krog po njih doni! Še mladost mi žari lice, Gorka vre mi v žilah kri.

Žalost in skerbi! v globoko Potopite se vodo; Ti pa, dekle černooko! Belo mi podaj roko!

Stisni me na persa svoja, Roko krog vratu ovi; Lahko plavaj, ladja moja! Da mi serce dalje spi.

Ktera voda, Rena voda! Tebi je zmed vsih enaka, Kar se v morje jih iztaka, Od izhoda do zahoda.

Od izvira do iztoka Srečen rod ob tebi biva; Malo tu se solz preliva, Malo tu se čuje joka.

Kaj je skerb in kaj je reva, Tvoje ne vedo gorice; Sreče žarno, jasno lice Vedno s tvojih vod odseva.

Kaj mi solza v oko sili, Ko te gledam, lepa voda? Oh! spominjam se naroda, Ki se tu še bolj mi smili! --

Kaj sloniš, ti lepa žena! Bledih lic, solznih oči, Sama v žalost vsa vtopljena, Ko ves svet se veseli!

Bistra voda med gorami V lahki ladji nosi nas; Smeje se nebo nad nami, Smeje slednji se obraz.

Smert ti ženina vgrabila Po poroki sedmi dan; -- Mnogo ima svet zdravila Za nesrečni vdovski stan.

Ne povešaj v tla očesa; Glej, kaj zate jih gori! Vrednih lepega telesa, Ki ti v solzah se topi.

Oh! odpusti tem besedam, Serce zanje nič ne ve; Serce pravi mi, da gledam Vzor ljubezni tu zveste.

Tu ljubezen, tu zvestobo Gledam z vernimi očmi, -- Žalujočo to podobo Pomnil bom do konca dni.

Dolgopeta ti prikazen! Kaj si zopet tu, Anglež? Tvoj pogled mi ni prijazen, Kakor strah za mano greš.

Usta tvoja so okorna, Kakor žerd stojiš molčeč; Oh zato pa izgovorna Tvoja žena je preveč!

Kaj jaz vem, kako kertini Tej pa oni je ime; Oni luži, tej škerbini Kako pravijo ljudje.

Malo mene vse to briga, Kar je vam Angležem mar; Saj rudeča tvoja knjiga Dobro ve nar manjšo stvar.

Ona kaže ti na drobno, Kam se tod, kam tod se gre Kaj je tu, kaj tam spodobno, Kje se roastbeef dober je! --

Lepa res si, zlata Praga! Rim slovanski res si ti; Pa -- kaj vse mi to pomaga? Trudne moje so oči.

Vsa zastonj lepota tvoja! Dosti videl sem lepot; Duh si moj želi pokoja, Truden ves je moj život. --