Vse zna pervak, ume in ve, kar hoče;
Poet besedne korenine puka,
Na plesu, odru z gracijo se suka,
Komedijant s koturnom nam klopoče.
Na glavo polože roke mu Oče,
In Platon je Andrej, in Kant je Luka;
Kaj truda treba njemu je in uka,
Ko je pervak, vse njemu je mogoče!
Apostoli možje so bili prosti,
Dokler jih sveti duh ne predrugači;
Po tem pa vsega vedeli so dosti.
Ti v glavo učenosti si ne tlači;
Obilost podeli se ti modrosti,
V Ljubljano pojdi ter se – popervači.