Poslušajte Kristjani Kaj vam jest sedej povem, Na bodte toku zaspani Dapovejte vsem ludem:
Od te ferdamamane duše Kaj san glas iz pekla spuša Dobru ga zamerkajte. Aube jest duša nasrečna
Kir sem grešnu živela Me je ta pravica večna Obsodila, preklela. De morem v' peklo goreti,
Ner veči martre terpeti Ferdamana vekoma. Jezik moj na more zreči Vašim mislam se na zdi
Kaj marter v' peklenski peči Nam večnu na prej stoji, Vse martre na letim svetu Če jih hočte vkupej vzeti
Ta ner manši je per nas. Kulku taužent pak je marter Tam kir prebivamo Tamkej so železni gartri
Kir mi kehe imamo: Neč na pomaga jokanje Tudi neč to klagvanje Gorje nam je vekoma.
Počutki mojga života Vselej so grešni bili Dapernašali sromoto Vse lušte dapovnili:
Aube zdei je za nie djanu Zelu v'pekov zakopani V'sredo te žerjavice. Jest namorem vam povedat
Kai terpe moje oči, Vselej so otele gledat Te nespodobne reči: Zdej morjo žalostne biti
Kervave solze tožiti To bode na vekomaj. Všesa rade poslušale Opravlanje teh ludi
Nihdar neč niso stimale Za glas Božjih besedi, Koku hudu pak bo djalu Kir se jim bode šrajalu
Joh nu væ na vekoma. Jezik moj nu moje usta Čast bližnim doli rekle Bodi čas posta, al pusta
Vselej prežrešnu jedle: Zdej me vejstni čerov bode Kir jest nimam kaple vode Večno lakoto terpim.
Jest sem roke preveč stegov Na pravico pozabov, Na ptuje blagu zasegov Bogastvo na kop grabov:
Kaj nuza cev svet dobiti Svojo dušo pak zgubiti Na te vse večne čase. Sem otov perje srediti
Od vekike oferti Celu sem otov zleteti Od te posvetne časti: Mojga cila nisem zadov
Ampak pre globoku padov V' to večnu ferdamanje. Prekleti naglavni grehi Prekleta žleht navada
Kir men v' peklenski kehi Tulkaj marter naklada: Al vejstni čerov dereči Me ner več martra nu peče
Kir sem jest Boga zgubov. Večnu sem jest Boga zgubov Na bom vživov milosti Dušo nu telu pogubov
Po moje namarnosti: Dokler se nisem spokorov Bom v' peklenskim ognu gorov Ner veči martre terpov.
Vender martre bi enkrat zašle Kir bi večnost na bila, Ta ner veči martra pak je Knihdar na bo menila:
O večnost sila prestrašna Kir nihdar ni martre prazna, Večnost ner veči martra. Prekleti tedej tovarši
Zapelavi hudiči, Moje starši inu mlajši Krivi moje dušici: Prekleta duša nu telu
Kir bo večnu vkop gorelu Prekletu vse z' mano vred. Zdej ste slišali strašni glas Te Ferdamane duše
Koku kovne na večni čas Zabston klagvanje spuša Zavola svoje pregrehe Je peršla v' peklenske kehe
Ven je ni pomagat več. Debi zanjo vsi mašniki Mašvali nu molili, Tudi debi vsi svetniki
Zanjo Boga prosili: Vender be Pravica Večna Nihdar te duše nasrečne Ven s'pekla na spustila.
Toku bodi človik moder Dokler se na svetu živ, De na prideš v' pekov noter Na bodi ničeser kriv;
Če se kriv, delej pokuro Dokler imaš čas nu uro Božjo milost zadobit.
Cookies on Poetry Cove