Nebeško sijejo oči,
ko so sijale prejšnje dni.
Rudeče lica zorno še
cvetejo, ko so pred cvetle.
Se usta smejajo ko pred,
sladkost ni manjši 'z njih besed.
Otemnil ni ga časa beg,
nič manj ni bel prs tvojih sneg.
Život je tak, roke, noge
so, kakoršne so pred bile.
Lepota, ljubeznivost vsa
je, kakoršna je pred bila.
Al' vervat' v tebe moč mi ni,
kakor sem verval prejšnje dni.
Le sveta, čista glorija,
ki vera da jo, je prešla.
En sam pogled je vzel jo preč,
nazaj ne bo je nikdar več.
Ak' bi živela vekomej,
kar si mi b'la, ne boš naprej.
Srce je moje b'lo oltar,
pred bogstvo ti, zdaj – lepa stvar.