Je ljubemu ljubca, lepote cvet, umrla stara le osemnajst let. Mladenič obljubi ostati ji zvest, se noč in dan jokal je mescov šest.
Se milo je jokal, je milo zdihval, grob njeni je vsak dan obiskoval. Ga mati tolaži, tako govori: „Jaz imam tri brate, ti ujce tri.
Brat prvi kupec je, on kupe zlata, na mero ta ujec tvoj ima srebra. Od mesta do mesta se vozi vesel po svetu, on rad s seboj te bo vzel.
Podaj se k njemu, pregledej svet, po svetu boš dokaj videl deklet. Bolj umne, bogate, bolj lepe boš videl, pozabil podobo nje.
Al, ak ne znebiš se srčnih ran, nazaj spet pridi čez let' in dan; mi v kloštru prebiva drugi brat, tvoj drugi je ujec učen opat.
Opat in menihi, modri možje, gotovo ti bodo ozdravli srce. Samota, post, učenost, brevir nazaj ti spet dali bodo mir;
al, ak ne znebiš se srčnih ran, nazaj spet pridi čez let' in dan. Moj tretji brat vojskni je poglavar, spet pridi nazaj, ne obupaj nikar.
Do srca veliko ima oblast vojšakov ljubica, presvitla čast, pred, ko de preteče let' in dan, na vojaki se znebil boš srčnih ran.“
Se dolgo ugovarjal, branil je, ni ubranil se prošnjam matere. Prijazno kupec mu roko poda, ne zdi se mu škoda zlata, ne srebra
Od mesta do mesta s seboj ga je vzel, ga prosil in silil, de bil bi vesel. Okoli mu deleč pokazal je svet, povsod je dosti videl deklet.
Bogate je videl, umne, lepe; pozabil ni vender ljubce blede. In kadar preteče let' in dan, spet k materi pride bolj bolan.
Ko pred, vsak dan obiskuje grob nje, tam milo zdihuje, in toči solze. Poda se v klošter, kjer materni brat, je ujec njegovi učen opat.
Opat in menihi, modri možje, nobeden srca ozdravit ne ve. Se posti, uči se, in moli brevir, nazaj se ne vrne v srce mu mir.
In kadar preteče let' in dan, spet k materi pride bolj bolan. Vsak dan obiskuje, ko pred, grob nje, in milo zdihuje in toči solze.
„Se k tretjemu ujcu podej, moj sin! de srčnih znebiš se bolečin!“ Na vojsko je šel, se srčno bojval, časti ni, mir je tamkej iskal.
In pred, ko preteče let' in dan, do matere pride list poslan. List črno je zapečaten bil, „O, mati! tvoj sin je mir dobil!“
Cookies on Poetry Cove