Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancov je zasula že lopata!
Odprte noč in dan so groba vrata;
al dneva ne pove nobena pratka.
Pred smrtjo ne obvarje koža gladka,
od nje nas ne odkupjo kupi zlata,
ne odpodi od nas življenja tata
veselja hrup, ne pevcov pesem sladka.
Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta,
in od veselja do veselja leta,
de smrtna žetev vsak dan bolj dozori.
Znabiti, de kdor zdej vesel prepeva,
v mrtvaškem prti nam pred koncam dneva
molče trobental bo: „Memento mori!“