Kaj od mene preč oko,
preč obraz obračaš mili?
Kdo te mene ljubit' sili?
Rajši koj mi daj slovo.
Desno roko brez skrbi
daj k prijaznemu slovesu,
solz v nobenem ni očesu,
žal besede v ustih ni.
Žale misli v srcu ni;
saj ni pred bilo veselo,
ko se zate je unelo,
naj ne bo prihodnje dni!
Vrnil bo se prejšnji čas;
hodil pota bom temotne,
kamor sreče bo togotne
gnal nemili me ukaz.
Moja stara ljuba bo,
bo potrpežljivost mila
zvezo z mano ponovila,
v zakon dala mi roko.
Od pomoči nje podprt
nosil bom življenja pezo,
dokler zmaga sreče jezo
zadnja ljub'ca – bela smrt.