Na dan, na dan, kar kod cveteva,
Kar v zimskem snu še omedleva!
Na dan, vijolica dehteča,
In tudi zvonček beloglav
Ter jaglec, resa z lesk viseča,
Cvetovi drevja in goščav!
Na dan, na dan čarobno mladoletje!
Na dan, veskresno te obuja petje!
Skorjanec vriska na višavi
In tisoč glasov po dobravi;
Sumeče reke in potoki,
Na vedrem nebu solnčni žar,
Planine strme, svet široki,
Čuteča vsaka živa stvar
Oznanja, da oblast ljubezni mile
Močnejša je od temne smrtne sile.
Na dan, kar je molitev svetih,
Kar v prsih pesmij je prevnetih!
Na dan duhovi vsi potrti,
Iz žalosti se spet budeč;
Razpelo glejte, grob odprti;
Pretakajte solze, hvaleč!
Vam odkupljenje bilo je storjeno
Ter vam na zemlji vse je prerojeno!
A ve, cvetlice zornolike,
Ve nežnosti, veselju slike!
Vi vsi, o kterih posvečeni
Človeški Sin dejal nekdaj:
"Nedolžnim ne branite k meni,
Ker njihov je nebeški raj"
Vi srce svoje Njemu izročite,
Moleč kleče veliko noč slavite'.