"Kje so cvetlice ljube?"
V zemlji počivajo, spe;
Gorka odeja jih krije,
Brani viharju, ki vije.
"Kje li so ptičice zdaj?"
V daljni zletele so kraj,
Kjer zeleneče so veje,
Tamkaj jih solnčece greje.
"Kam so otroci prešli?"
V sobi so blizu peči:
Često ubožcem se toži
Bridko po ptici in roži.
Ko vzdrami se svet,
Pomladnje ogret:
Rode se cvetlice,
Da hitro glavice
Na dan pomole,
Prijazna očesca
Odpro in peresca
Ter v zrak zadehte.
In deva premila
Pošilja vabila
Čez morsko ravan.
Da ptičic krdelo
Pripoje veselo
Na kraj mu poznan.
Naproti otroci
Ji širijo roci,
Vriskaje glasno:
Pozimske iz ječe
Hite hrepeneče
Na polje cvetno.
In solnčnati logi,
Vsi polni v okrogi
Nedolžnih ljudij
In ptičjega petja
In mladega cvetja
In rajskih so dnij!