S čudom nas objemlje svojim
Veličastna sveta noč,
Zemeljsko prešinja stvarstvo
Njena neizmerna moč.
Pozdravljaje jo poslavlja
Z zvezdno glorijo nebo,
Razsvetljena nji je v hvalo
Vsaka bajtica lepo.
Petje, luč in cvet povsodi,
Mladih smrečic duh krepak,
Drobna srčeca trepeča,
Ginjen dober človek vsak.
Iz zvonika lin zvonovi
Milo se v nebo glase,
Božjo čast v višini večno,
Mir ljudem oznanjuje.
Roki željno kvišku dvigam,
Tebe molim, Božič moj!
Če sirota tudi vboga,
Vender sem rejenec tvoj.
Mati ljuba mi umrla.
Oče ločil se sveta,
Smrt nemila meni vzela
Oh, prerano je oba!
A ljubezen tvoja greje
Bolj še kakor solnčni žar,
In pod krilom njenim varnim
Sem jaz tudi srečna stvar.
Saj pri tujcih očetnjavo,
Svetli Božič, si mi dal
Ter usmiljenja plamene
V dušah blagih zame vžgal.
Glej, kako srce goreče
Od hvaležnosti kipi:
Daj, dobrotnikom, daj milim
Blagoslov svoj, Božič, ti!