"Majnika prvi je dan! – Otroci, le venkaj na plano, Zora vas vabi blesteč! hitro, praznujmo sedaj Milega ljubca prihod, ki vsi smo po njem hrepeneli,
Ko nam ledena je noč trla ubogo telo". Pomladi skoro objem vzprejema obitelj prijazno, Trosi povsodi na pot sladko vonjivi ji cvet. Sape igrajo dehteč se, v mislih cvetočih nasmiha
Mlade se zemlje obraz; gleda jo sinje nebo, Biserov svetlih morje daruje ji danes dobrotno: Majniku mora na čast tkati obleko si ž njim. Potniki naši molče korakajo s holma v dolino,
Divne prirode je čar vstavljal pogovoru glas. Dete v naročaji, glej, z ročicami ploska veselo, Ono še zase ne ve, kakor v zavesti si ni Ptiček, ki tamkaje v vzduh pojoč se vzdviguje
radostno: A neizmerna sladkost bitja prešinja oba; Ko se privadil pogled nadzemeljsko - lepih prizorov, Ko je kipelo srce vžitkov in blazih čutil:
Sili beseda na član, in drugemu drugi po svoje Riše utisek živo, ki ga je najbolj razvnel. Večjemu dečku potem na misli je zopet rastlinstvo, S trudoljubivo roko seže po delu dekle.
Mlajši ji bratec gradi okoli in cerkvice kaže. Hribe in vrhe planin, ki obiskal bi jih rad. Njiju sestrica gredoč po bujnem ozira se cvetji. Nikdar od nje ne beži psiček, oprezni čuvaj.
Ali tam doli kjer log se senčen in lep razprostira, Kjer med drevesi vabeč čisti izvor klokota, Tam vtaborili so se, pripekalo silno že solnce, Dobro utrujencem del sator je gost in hladan,
Mati prinesli s seboj skrbeča krepil so okusnih: Maslo surovo in kruh, to se prileglo je vsem! Glej, tudi gnjati so vsem odrezali v slasten poboljšek, Oj, in pogače na vrli lep in izdaten še kos!
Vrelca tekoče srebro napoj jim je bilo izboren, Pili zdravijco so ž njim: "majnik, naj zlati živi!" Radosti, sreče sladke ni bilo ni konca ni kraja, S šalo vrstil se je smeh, z igro na travniku ples.
Detece nagne sedaj glavičico ljubo k počitku, Mati zaziblje ga v sen z glasom premilim pojoč: Cvetne je dobe Priljubljeni dan,
Pisani vrti Zelena ravan. Pletite vence, Vijole rasto,
Pojte, saj tudi Vsi ptiči pojo. Plešite v krogi, Prekrasen je kraj,
Glejte, na zemlji Že našli ste raj; V njem vaše srce Najlepši je cvet –
Da ga viharni Osul ne bi svet!
Cookies on Poetry Cove