Skip to content
1828–1898

Pri zibeli.

Luiza Pesjak

Rahlo vzduh pihljaj večerni, Mir objemi, morje te! Ker na svilni mu blazini Zdaj počiva moje vse.

Sladko dete, pri zibeli O kraljici več ne vem, V srci svojem samo čutim, Da tu mati biti smem.

Kaj so Indije zakladi Proti tebi, ljubec moj! Kaj ponosna mi je krona, Ko primerjam jo s teboj!

Sladko dete, pri zibeli O kraljici več ne vem, V srci svojem samo čutim, Da tu mati biti smem.

Ni britanska leoparda, Ni prestola vse zlato, Varovali te ne bodo, Če ne čuva te nebo.

Pošlji, pošlji, Bog visoki Angeljev mi svojih bran, Da nad angelcem bedeli Skrbno bodo noč in dan.

Kadar molim, nisem žena Jaz kraljevskega rodu, Sem sopruga le in mati Ki vzdihujem iz prahu:

Pošlji, pošlji, Bog visoki, Angeljev mi svojih bran, Da nad angelcem bedeli Skrbno bodo noč in dan.

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
Pri zibeli. · Luiza Pesjak · Poetry Cove