"Z vijolico jaglec prišel je iz tal, Ker petje skorjančje nam brezen je dal. Pozimski zdaj z Bogom zapor preteman! Iz njega hitimo na čisto ravan!
Poglejte, nad nami prisrčni strnad Pojoč oznanjuje dehtečo pomlad. Petero se zbralo nas vkup je ljudij, In to se krdelo junaško mi zdi.
Igrajmo se vojske, tecimo na boj, Na dva se razdelka odredi ves roj! A treba je prej vam z mastjo in ščetjo Napisati brke in črno brado.
In tega se dela ne branil bi jaz, Da naglo prestvarim na vsakem obraz. Najprvo Bojanu! Ni res li brdak? Zastavo dviguje bradati junak!
Pod nosom Grozdanko naj zdaj okadim Ter dimast na čelu ji križ naredim. Ciril, ti , ne stresaj mi vedno glave, Ker tebi je treba najprvo brade!
Ti vojvoda bodeš obračal vse nas, A to se ne more, če gol je obraz. Nu, dobro! Stecimo, kdor more poprej, A prvo vsi vkupe zapojmo "Naprej!"
"Naprej zastava Slave, Na boj junaška kri!" "Se znamenja pes ni jedini dobil; Miruj mi! Ti z nami se bodeš boril!"
Žival nepotrebne se brani česti, Zalaje nevšečno, skakaje zbeži. Deklički in dečki "stoj, Grivec!" kriče, Na vrat vsi, na nos vsi za njim se spuste.
Dospeli tekaje v sosedov so vrt, Tam beli na travi do prta se prt. Nanagloma vojske viharni korak Pohodil je platno in travnik mehak.
A zdaj se junakom zagradil je pot, Ki v zmagi pridrli so hrabro do tod. Soseda z lopato pred njimi stoji, Namahne srdita, na nje zakriči.
"Naprej" jim umolkne, poprime jih strah, "Nazaj" se obrne sovražnik ves plah!
Cookies on Poetry Cove