Z belim trakom sem ovila
Venec presen in cvetan,
Da ga nesem na grobišče
S svečico denašnji dan.
Morebiti mi počiva
Kakšen otročiček tam,
Ki nihče ga tu ni ljubil,
Ki siroten žil je sam:
Ki ni sklepal drobnih rok,
Da bi molil: "Tvoj sem, Bog!"
Sveti, sveti z zlatim bleskom
Lučica pohlevna ti,
Na gomili, pod katero
Sladka stvarca mirno spi.
Vi pa, cveti venca mladi,
Kličite v grobek teman,
Da jo imam s srca rada,
Nanjo mislim sleharn dan.
Dejte ji , naj srečna bodi
Ondu, kjer je zdaj doma,
Kjer so v druščino vzprejeli.
Vsi jo angelji Boga!