Oče visoki, Gospod presvetal, Ti, ki bleskoto ozvezdju si dal, Ti, ki si nebu in zemlji Vladar, Tebi uboga jaz bližam se stvar!
Sliši, usliši, kar v prahu klečeč Drznem prositi se, Tebe moleč! Daj mi, Vsevladni, da luč ne stemi, K i razsvetljuje mi um in oči;
Duh hrepeneči, prosvete željan, V Tvojem naj znanji mi bode miran! Hčerke, ki meni so jutranji hlad, Ki so mi to, kar je zemlji pomlad,
Milo podpiraj, nad njimi Ti čuj, Kadar mi kličejo solzne: "zdravstvuj!" Drži nad njimi dobrotno roko! Daj mi, naj srce mi vedno kipi,
Vedno od vsega, kar Tebe česti, In pesmotvorni mu ogenj podaj, V kterem le tlelo je meni dozdaj, V njem, da moj glas bi slaviti začel,
Kar se zatirati svet je razvnel: Sladko očino, predragi svoj rod Daj mi povzdvigniti, večni Gospod! Daj, da dolžnosti jaz svoje spoznam,
Volji se Tvoji ponižna udam. Srečno vriskaje in tožno trpeč Naj se klonim Ti, v ljubezni goreč. S tvojo podporo zaščiti me Ti.
Kadar poslednji mi boj zagrozi, Kadar pobegne telesna mi moč, Grobna pred manoj razgrne se noč, Daj, da iz nje probudi me na dan
Z gromom pohlevnim ukaz Tvoj močan: Tja me pokliči, kjer mine gorje. Kjer so življenje vse sanje svetle, Rajske kjer sreče kipeči izvor,
Kjer zaželeni je najden uzor, Ondu, kjer s Tvojo krasoto prevzet Duh poveličan preslavlja Te vnet, Ondu, kjer večni kraljuješ Ti čas.
Tam naj hvaleča Tvoj gledam obraz!
Cookies on Poetry Cove