Poznaš li , deček moj, moža,
ki v roki palico ima?
držeč jo trdno noč in dan
A ki se ne postavlja v bran,
Ko divjih paglavcev se broj,
V srditi ž njim nagneta boj?
Ubožec velik mož je ta,
Ki tepsti, tekati ne zna,
Ki smrtnobled v obrazi
Živi samo ob mrazi,
Pretakajoč bridke solze,
Kadar se drugi vesele:
Kadar poljubov svojih žar
Pritiska zemlji nebni car.
Nu, imenuj moža mi zdaj,
Dokler, dokler – ne pojde v kraj!