Slava, jesen ti, preljubljeni čas,
Vzprejmi pozdrave, vriskanje od nas!
Štrk je že letel čez širo morje,
Kamor vsi pevci krilati beže:
Listja oplenjeno že je drevo,
Steblo podlesek dviguje golo:
Vender življenje, mogočno kipeč,
V trsovih žilah še bije goreč:
Vender sedaj preveseli smo mi –
Grozdjiče, oh, kako sladko si ti!
Slava, jesen ti , preljubljeni čas,
Vzprejmi pozdrave, vriskanje od nas!
Tam iz vinograda nesemo sad,
V solnci dozorel leskače se zlat:
Da bi ne bila nosača krepka,
Ne bi ga vzdvigniti mogla oba!
Bratci, sestrice! stopite okrog,
Grozdje zobljite jeseni iz rok!
Naj se zdravijce vesele glase,
Kakeršnim srca nas sama uče:
Prvo napijaj tovarišu vsak,
Vsak iz nas bodi junak, poštenjak;
Vzkliknimo v drugo: živi naj jih Bog,
Kar jih je skrbnih o sreči otrok;
Tretji napoj iz globine srca
Naj domovini predragi velja!