"Oh, matka, kaj se je zgodilo –
Preljubega Boga več ni!"
Tako tožilo dete milo,
Solze mu lile iz očij.
"Podobe ni, je ni, blesteče,
Katero sem dobil za god:
Umeti moči ni nesreče,
Da je izginila od tod."
In mati išče, je tolaži
Ter kmalu konec je nadlog,
Glej, najden je zaklad najdražji,
Le-tu je izgubljeni Bog!
"Varuj ga, dušica, ti moja,
Skrbno ga drži in trdno
Ter brez prestanka in pokoja
Naj tvoje pazi nanj oko.
Ko velik bodeš, otrok zlati,
Oj, ne izgubi mi Boga,
Ker blizu ti ne bode mati,
Ki k tebi ga nazaj pelja."