Kdor telovadec je, temu se zna:
Vgibično hojo, postavo ima.
Čujte! za rana na daljni prehod
Bobna grmečega vabi ropot.
Že telovadec uvrščen stoji,
Lici žarita, oko plameni.
Trdno po taktu, vesel in srčan,
On prekorači goro in ravan.
Srce pogumno, prečvrsto telo,
Skale in jarke prehodi lehko.
Zunaj se vadi, ko ptica leteč,
Vriska in poje, življenja kipeč.
Moč mu dviguje in širi srce,
Kite čvrsti mu, roke in noge.