Skip to content
1828–1898

Gospodinja Rezka

Luiza Pesjak

Danes je opravila, Da kam z glavo ne vem; Pol urice počiti Ne morem i ne smem.

V metilnici zdaj metem; To delo ni lehko – A presno maslo hočem, Da se stori lepo.

Ivanka, čakaj malo: Kaj tamkaj delaš ti? Nerodna, žlico ližeš. To snažen posel ni!

Moj Lovrenček, tvoj bratec, Drugačen je dečak; On smetano si meša, Kot kakšen star možak.

Nikoli ne pritakne Pokrite se jedi, Ni slad... Zelo me roka Od delanja boli.

Zatorej si zaslužil Tropinj maslenih je, Da ž njimi okoristi Na pragu drevi se.

Rdečka, dober večer! Kaj v me roge moliš? Napasla si se v lazu, A zdaj si v hlev želiš.

Ne kloči jezna, koklja! Na gredi spat pojdi: Nad piščeta preljuba Peruti razgeni!

Kaj meni preubogi Skrbi se nakopa, Če matere ni drage, Očeta ni doma!

Oh, vedela bi rada, Kako bi šle stvari, Da Rezka jaz bi modra Ne bila njiju hči?

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
Gospodinja Rezka · Luiza Pesjak · Poetry Cove