Domovino ljubim! naj glasno povem.
Domovino ljubim s srcem svojim vsem!
Ljubim jo od nekedaj, odkar v življenji
Misliti jaz znam, spominjati se vem,
In odkar o nji očetove besede
Solze izvabile mojim so očem:
Ljubim jo goreče, kar milino njeno,
Kar težke nezgode njene vse umem.
Domovino ljubim, ko bridkost me tare
In ko čutim radosti sladak objem:
Ljubi jo vsa duša moja, akotudi
Mnogim željam le slabo ustrezam s tem.
Domovino ljubim, če na glas ji pojem
Ali ji pozdrav pošiljam tih in nem:
Ljubim jo navdušena v tihotnem domu
In ko v hrupni svet med ljudi tuje grem:
Bodem jo tako ljubila, dokler zemlje,
Dokler solnca še se veseliti smem!