Blagota s Samom skozi okno
Na vodo gleda govoreč,
Ko scurkoma je ploha sula
Nizdolu iz megla šumeč.
Mehurci so se tam vozili,
Krožeči v jezeru lehno;
Z resnobnim licem bratec Samo
Učil Blagoto je ljubo:
"Kar se spominjam, deževalo
Kot danes ni nikoli še,
Sicer namače dež le travo,
A zdaj še voda mokra je!" –