Čuj, detece joče in joče glasno,
Prepeva mu pesemce mati sladko.
A Dragica vrže igračo na stran:
"Od kodi ta mali otrok je poslan?-
""Od angeljev! Bog je med njimi izbral,
Poslal ga na zemljo, za bratca ti dal"".
In radostno vzklikne dekletce: "A res?
Potem je moj bratec prišel iz nebes?
Od tamkaj, kjer zreti nam bode Boga,
Kjer sveta Devica je mila doma;
Kjer nikdar ni zime, le majnik cvetoč,
Kjer tudi presrečna jaz bodem nekoč!
Zdaj vem, oj, zakaj tu v zibeli leži
To dete, zakaj ga v nebesih več ni!"
In materi hčerka šepeče v uho:
"Tam gori jokalo jim je prehudo!"