Jaz čarovnicam vidim se podobna,
Osodo našo ki nam z lic bero:
Al’ blaga duša tvoja bo al’ zlobna,
V pogledu tvojem išče mi oko.
In materinski čuti, zapeljivi
Kakor mladostne domišljije vse,
Najslajše nade, sinko ljubeznivi,
O tebi šepetajo mi v srce.
In slutnjam, upom tem udam se rada,
Da blag, kreposten vselej bodeš ti.
Kako krepi mi duh presladka nada,
Da ti boš solnce mojih starih dni.
Ponos že zdaj ogreva žile moje,
Postal značajen da junak boš ti,
Iskat pravico domovine svoje,
Kar glavna bodi tvojih vseh skrbi.
Otrok! al’ ti bi mogel porušiti
Vse zlate sanje matere svoje?
Oj, dober bodi, sin, in izpolniti
Naj sveto bo ti, materne želje.