Na te spomin
Me sili, bridko da vzdihujem,
Ko se vzbudim;
ln kriv, da v noči dolgo čujem,
Prej ko zaspim,
Na te spomin!
Tvoj je spomin,
Ki brani, v srcu da občutek
Vesel rodim;
In srcu brani, da trenutek
Ga ne vmirim,
Spet tvoj spomin!
Tvoj je spomin,
Ki vabi, pred podobo sveto
Da se zgrudim;
Breznadni plam z molitvo vneto
Da ne vgasim,
Kriv tvoj spomin!
Tvoj je spomin
Uzrok, da ovenelo lice
S solzo rosim;
In nove da rodim solzice,
Ko te vsušim,
Spet tvoj spomin!
Lej! tvoj spomin
Je vir, odkoder si življenje
Močno grenim;
Veli, naj tja, kjer mre trpljenje,
Se preselim –
Tvoj mi spomin!