Na tihem svoje ko preštevam rane,
Ki je prestalo v mladih dneh mi vže srce,
Ljudje krog mene radostno ko se vrte:
Črez bledo meni lice solza kane.
Ko v tmino zrem bodočnosti neznane,
Za kojo duša vedno huje se skrbi,
Ko ta pogled mi upe v prsih zaduši:
Črez bledo meni lice solza kane.
Ko domovine spomnim se razd’jane,
Zibaje mati kjer mi pevala sladko,
Oboje ki vže davno zgreša mi oko:
Črez bledo meni lice solza kane.
In ko spomin mladosti mene rane
Pelja v nekdanjega življenja zlati raj:
Grenkosti polna, ko nikdar poprej, tedaj
Črez bledo meni lice solza kane.