Predrzna nisem, ako prosim
Spomin da ti shranjuješ meni,
Enak spomin, kakor ga nosim
Jaz v srcu tebi, moj miljeni!
Enak spomin obadva da združuje,
Enaka slast da naju spreletuje.
Ko žarek zarje vstajajoče
Iz mirnega me vzdrami spanja,
Srce mi tvojo vzdihujoče
Najprej oddaljenost naznanja.
Polagoma bolest se ta ustavlja
Ter s čuvstvom srce, dragi, te pozdravlja.
Sedeč pri delu opravila
Spremljujem v mislih vsa jaz tvoja,
Sprehajajoč se spet čutila
Najslajša čuti duša moja,
Ker tvojo v duhu zrem podobo vedno,
S teboj se v duhu pogovarjam redno.
Sloneč na oknu pomišljujem,
Kadar se v noč somrak spreminja,
Ter zvezde zvedavo vprašujem,
Al’ na-me dragi se spominja?
Potem v nebo ozrem se gor moleča,
Z njega da na-tce bi rosila sreča!