Ne vem kako in pa zakaj
Veselej vedno nij mi hiti;
Naj mesto gledam, hrib in gaj,
Pogosto meni je solziti.
Kak’ lep je svet! Na vse strani
Življenje mene le obdaje,
Vsega oko se veseli, –
A vendar solzno mi postaje! –
Srce, srce, ti premehko
Ne smeš, ne smeš mi vedno biti,
S pretirano si nežnostjo
Najlepši čas svoj ogreni!
Pozabi svet, pozabi vse,
Pozabi zlo ljudjj dejanje!
V bližino svojo zri! Srce
Tu najdeš, ljubav in smehljanje!