Za žalost, ki prestala je obilo
Od dne osodnega, ko sem spoznala te,
Edino to mi daješ povračilo,
Da sovražiš me!
Da tebi je srce se posvetilo,
In vse je tvoje, v njem kar blazega cvete,
Edino to mi daješ povračilo,
Da sovražiš me!
Da upanje v bodočnost ostrupilo
Za večni čas mi tvoje je obnašanje,
Edino to mi daješ povračilo,
Da sovražiš me!
Za solze, ki oko je vže rosilo,
Premišljajočej dano s tebe mi gorje,
Edino to mi daješ povračilo,
Da sovražiš me!
Da srce tebe je za vzor ’zvolilo,
Kateremu glase vse pesni moje se,
Edino to mi daješ povračilo,
Da sovražiš me!