Pridi pomlad! kliče deva,
Pridi, svet spremeni v raj!
Srce moje da obseva
Žar miru, kakor nekdaj.
Ptic ne zabi privabiti,
Ptice ljubko gostole,
One znajo vpokojiti
Burno, žalostno srce.
Prazne moje so gredice,
Vzela zima jim je cvet:
Ko pa ti pokažeš lice,
Izgubljene najdem spet.
Cvetke so mi pomenljive,
– In zato je rada imam: –
Meni vir so nevsahljive
Sreče, radosti, omam.
In ko v tvoji mehki noči
Željno gledam gor v nebo:
Solz vsuše so toki vroči,
Srca boji polego. –
Pridi, pridi, pomlad zala,
Pridi, svet spremeni v raj;
Srečo vso če ne boš dala,
Mir poprejšnji vsaj mi daj!