Edino tebe še imam,
Cvetica ovenela!
Da srčnih spomniš me omam,
Ki sem jih pretrpela,
Od smrti, sama res ne znam,
Kako sem te otela.
Jaz nemo gledam te, no vem,
Kaj tebi bi odkrila;
Vso prošlost v tebi svojo zrem,
Zato sem omolknila;
Iz tebe koliko izvem,
Kar vže sem pozabila!
Pogled več tvoj ne sili me
Skrivaje vzdihovati,
In v mojem oku več solze
Ne vidiš trepetati;
Srce je naučilo se
Premagati se znati.
Peresca samo tebi jaz
Zvenela poljubujem,
Da živ ti dajem s tem dokaz,
Spomin da tvoj spoštujem;
Čutil notranjih pa izraz
Naj v sebi zadržujem.