Kraj, ki novo si postal domovje meni,
Mesto, ki me svojo zoveš zdaj mestjanko,
Ljudstvo, ki poznavaš mene kot Slavjanko,
Iz srca bodite dnes mi pozdravljeni!
Vračam se iz domovine svoje drage,
Kjer je prva meni se mladost iztekla,
Moč nepremagljiva ker je mene vlekla
Obiskati dom moj, znance moje blage.
Iz domovja pa k domovju spremljevala
Dobrodejna mene je ves pot solzica,
Ker kot nekdaj lepa še stoji Gorica,
In spomin mi prejšnji še je shranjevala.
A po domu tem tešiti hrepenenje,
Ki ne sme, ne more zdaj več meni biti,
Zvesto-vdana tebe za naprej ljubiti,
Novi dom moj! mojo od sedaj so želje.
Torej kraj, ki novo si domovje meni,
Mesto, ki me svojo zoveš zdaj mestjanko,
Ljudstvo, ki poznavaš mene kot Slavjanko,
Iz srca bodite dnes mi pozdravljeni!