Jesen! neizrečeno
Otožen si čas,
Hvaliti, slaviti
Ne morem te jaz!
Premnogi se tebe
Glasno vesele,
A meni tvoj prihod
Vznemirja srce.
Da, tebe jaz vsikdar
Zelo se bojim,
Ko ti se približaš,
Se jaz žalostim.
Kar meni v veselje
Pošilja nebo,
Ti vse mi odtezaš
Z nemilo roko.
Krilate mi pevce
Spodila si ti,
Zelenje in cvetje
Tvoj dih umori.
A ptice in rože
So moja radost,
Mej njimi izgiblje
Mi srčna bridkost.
A zdaj bom samica
Vso zimo dolgo,
Kaj bosta počela
Srce in oko?
Pa, sej te ne gane
Moj srčni uzdih,
Črez gozd in črez polje
Vže veje tvoj pih!