Brez solnca cvetica ne more živeti.
Brez matere detetu baš je tako:
Cvetica brez solnca bi jela medleti,
Brez mene sahnilo bi tvoje telo.
Oj ljubo življenje! ki daješ dolžnosti
Tak’ svete in vzvišene materi mi,
Otroka da ljubim, v srce pa kreposti
Beseda njegovo da moja vsadi.
Življenja prej svojega nisem ljubila,
Zdaj tebi na ljubo je ljubim samo,
In svoje bi rada zdaj dni podvojila,
Da hudega čuvam te, dete ljubo.
In čuvala bom te, pred svetom te krila,
Strupeni da dih te njegov ne vmori,
Korake jaz tvoje bom šibke vodila,
Dok v lastne zaupati smeš se moči.
Le rasti, otroček, da upanje moje,
Ki jasno kot zvezda žari mi v srce,
Ne vgasne mi, želje izpolnim dok svoje
In večne na srce vlego se teme.