To je veselje Štajerca,
Če Bog mu sladka vinca da:
Juhe! Juhe! zajucka rad,
Se žalosti ni treba bat'.
Ko zima jemlje že slovo,
Obreže Štajerc trs lepo:
Juhe! Juhe! šparon, reznik,
Boš dal nam grozdja spet velik'.
In ko spomlad prihaja že,
Vesel v vinograd Štajerc gre:
Juhe! Juhe! z motkoj kopa
Okoli trsa svojega.
In kadar grozdje odcveti
Se zopet Štajerc veseli:
Juhe! Juhe! zdaj vezat gre
Z rženo slamo trsovje.
In ko se čriček oglasi,
Se srce Štajercu smeji:
Juhe! Juhe! skor gremo brat',
Bom težke brente nosil rad.
In kadar pride Martin svet,
Pogleda Štajerc v svojo klet:
Juhe! Juhe! žlahno blago,
Zdaj boš mi žule celilo!
O Bog te živi, ljubi brat!
Da b' ga še pila dostikrat:
Juhe! Juhe! radujmo se,
To so navade Štajerske.
Oj ti dežela Štajerska,
Da b' vsikdar bila blažena!
Juhe! Juhe! tud' za naprej
O mili Bog! na nas poglej!