Ah poglej, kdo jezdi tam?
Kdo je to, ki pride k nam?
Oj zares takih ljudi
Tukaj v tej deželi ni!
Eden jezdec je naprej.
Že za cesto najbolj ve;
Dva pa jezdita za njim,
Zmirom govorita ž njim.
Eden črn je, pa je mlad,
Ves v trakovih, ves je zlat –
Oj to je zamorski kralj,
Ker je pa v zlatu zal!
'Zvedel rad bi, kam gredo,
Tol'ko blaga da neso? –
Morda dete iščejo,
Božje dete rojeno?
Da, da, da! resnično bo,
Glejte v hlevec zdaj gredo
Kder Marija Detece
Varje sladko črezi vse.
Nizko se priklanjajo,
Jezusa pozdravljajo,
Ki na slamici leži,
V rokah celi svet drži.
Na kolena padejo,
Jezusa darujejo;
So darovi žlahni res,
Blago zemlje in nebes.
Ta kadilo daje mu
Pravoživemu Bogu;
Miro drugi križano,
Kralj zamorček pa zlato.
Zdaj pa jemljejo slovo,
Se odpravljajo domo;
Zvezda kaže jim odtod.
Srečno in veselo pot.
Kakšni, veš, so to možje?
Sveti kralji so trije:
Kaspar, Melhor Boltažar,
Svete cirkve božji dar.
Bodite pozdravljeni,
Jezusa prijateli!
Ki v nebesih srečni ste,
Z Jezusom kraljujete.
Danes lepo pros'mo vas,
Ne pozabite na nas!
Pros'te, pros'te Jezusa,
Da tud' nam nebesa da.