Milo orglje se glasite, Milo pesen se vzdiguj, Bolečine v vicah skrite Vsem kristjanom oznanuj;
Da bi danes vsi spoznali, Kaj se v večnosti godi, Svojim rajnim pomagali, Jih trpljenja rešili.
Slišiš sin, kako 'zdihuje Oča tvoj u vicah tam? Morebit' da dolg plačuje, Ki si storil ti ga sam.
On je skrbel na-tem svetu Le za blagor tvoj vselaj, Oh povrni to očetu, Skaži mu ljubezen zdaj.
Ravno tako mati kliče: Kde si ti, o ljuba hci? Tukaj strašen ogenj peče, Dolge naše so noči!
Jaz sem te na svet rodila, Ti pustila blago vso – Ti na me si pozabila, Bod' Bogu potoženo.
Tako vpije oča, mati, K vam otroci! na ta dan; Skusite jim pomagati Žalosten je njihov stan.
Milo kliče rajna žena: Kde si ti, moj ljubi mož? S teboj b'la sem zaročena, Al' mi zdaj pomagal boš?
Mož 'zdihuje k svoji ženi: Oh usmili se črez me! Sestra k bratu, brat k ljubljeni Sestri vpije: oh gorje!
Strašne muke tu trpimo, Črez zemeljske muke vse, V groznem ognji se čistimo, Dragi znanci vsmil'te se!
Tu je dolža ena ura, Ko na svetu tisoč let, Ostra, huda je pokora, Je izreči ni besed!
Oh kristjani da b' spoznali, Kol'ko grešnik tam trpi, Vsi slovo bi grehu dali, Sveto bi živeli vsi.
Tudi nam se bo zgodilo, Morda že črez malo let, Da izdihovali milo Bomo za pomoč na svet.
Zato rajnih se spomnite, Za pet Kristusovih ran, K Bogu srca povzdignite Naj jim vsmiljen bo ta dan!
Naj bodo zasluge naše, Prošnje, post, miloščine, Danes z darom svete maše Vernim dušam 'zročene:
Naj bi večni mir dobile Skoraj z našo pomočjo, Takrat pa za nas prosile, Ko na sodbo stopimo.
Cookies on Poetry Cove