Naj Bog nad tebe stegne roke svoje,
Naj z blagim okom to pogleda milo,
Kot gledal te je, položivši v krilo
Slovenke te u varstvo matke tvoje!
Naj Večni blagoslov na te razlije,
U srce mlado, prosto tuje snage,
Naj mir duševni – svetla zvezda zmage –
Na blagem licu tvojem vedno sije!
In prve meše dar naj te spomina,
Kak matke, ki je v boli to rodila,
Tak one, ki te jemlje dnes za sina.
Spominjaj eno še – za tisto moli,
Ki nas navdaja vse – oj Slava mila! –
Naj solnce jo obsije svuda doli!