Iz prelepe Lombardije
Zali dojdejo gosponi;
Da v ljubezni živi klije
Vsa dežela in pokloni
Vojvodu se, – to trdijo –
Sarda v peklo pak rotijo.
In Radecku prinesejo
Dragoceni na podlagi,
Ker mu vrlo hvalo vejo,
Da pobiti so sovragi,
Lavorik iz čist'ga zlata,
Svetel kakor zvezdna jata.
Vojvod vidi dar častiti
In poslanstva vse poklone –
Tadaj nekaj ga zahiti,
Da se vstavi pred gospone.
In gospe stvaritev nočna
Zdi se čudno mu mogočna.
"Oj gospoda moja draga!
Taka nije za me cena;
Za vojake prava snaga
Samo kapa je gvoždena.
Kako li na glavi sije,
Skušajte ga sami prije!"
Sladkomednih ust pokloni
Zdaj reko: da kar darvano
Vzvišenemu je gosponi,
Slugom nosit nije dano. –
Kadar pak se želja vkaže,
Plaha duša več ne laže.
In smrkuni razodeli
Plakajoči na kolenih,
Da izdajstvo so imeli –
Oh prokleto u namenih;
Ker u venec umno zviti
Ljuti noži so zakriti.