Kde čem tebe, ljubeznjiva moja!
Zakopati zdaj, ko si 'zdihnila?
V mojem srci ni za te pokoja –
Ti si pokoj meni vgonobila.
Ako denem te v zemljico črno,
V zemlji, draga! ne bi ti segnila;
Zemlje Vila bi košice tvoje
V žlahne drage kamne zbila.
Ako te spustim v globoko morje,
V morji ne bi ti se raztopila;
Morska Vila dragocenost tvojo
V belokrasne bisere bi zlila.
Pak bi došli blagaželjni židi,
Tebe bi iz zemlje izkopali,
Tudi te iz morja potegnili,
In po celem svetu razprodali.
Vzdigni se! in naj te angel vodi
Gor do neba; tamkaj zvezda bodi;
Meni žalostnemu sijaj svetlo –
Tam te svet ne najde – z Bogom hodi!