Ti sam si drag si, ljubiš se na sveti,
ti sam si mati si in oče svoj,
lažnivi ljudstva so in bratov so obeti
in zbirajo dan temni nad teboj.
Komu bi iz srca verjel, da ljubi,
in varen kam naslonil bi glavo?
In kdo te ne proda hladno pogubi
in - ne žaluje za teboj gorko?
Iztrezneš se in padejo zavese,
in vzgajaš se - in kakor znaš, živiš,
in mnogi se v skrbeh zate še trese,
a storil davno že čez te je križ.