Ko vračam v mraku se domov,
pa breze me pozdravljajo,
od mene vetri se poslavljajo,
ker jaz poznanec sem njihov.
Vsa živa mi, neživa bitja
zde takrat srcu se sorodna,
le človek ne -
Razum ima pač,
prosto ima voljo,
a srca ne...
In boljši vetri so po polji
in boljše breze na pomolji!